Dobre prakse grafičnega oblikovanja

Kamorkoli se obrnemo, smo obdani s fotografijami, ilustracijami in sporočili, ki nas obveščajo, nas navdihujejo, krasijo naš prostor ali pa nas na prijazen način nagovarjajo k določenemu dejanju. Vse te vizualne podobe vplivajo na nas tako, da nam vzbujajo čustva. Ne glede na namen je dobra vizualna podoba sestavljena iz več elementov, ki skupaj delujejo kot celota.

Procesu vizualnega komuniciranja pravimo grafično oblikovanje, kjer skozi elemente barv, strukture, tipografije in slik ustvarimo izdelek za določen namen. Vsi elementi so ključnega pomena in vsak od njih ima svojo vlogo. Barve imajo primarno vlogo, saj so prva stvar, ki jo zaznamo, in posledično nas izdelek lahko pritegne ali odbije, še preden se poglobimo vanj.

Postavitev elementov uporabnika vodi skozi pridobivanje informacij. Zračnost, zadostna količina elementov in pravo zaporedje uporabnika vodijo skozi smiselni tok dojemanja sporočila. S pravim izborom bodisi slik, ilustracij ali ikonografij v kombinaciji s tipografijo pa izdelku dodelimo osebnost, s katero privabimo pozornost.

Manj je več

V današnjih časih in okolju, kjer prevladuje borba za čim večjo prepoznavnost, je oglaševanje postalo primarno orodje za komuniciranje z okolico. Podjetja in ustanove nas neprestano preplavljajo s stvarmi, ki bi nam jih radi prodali. Vendar izdelek še zdaleč ni vse, je pa dober temelj za opaznost in pritegnitev pozornosti. Širjenje komunikacije skozi oglaševanje ni vedno učinkovito.

Pogosto pride do težave, ko bi radi povedali preveč, tako tekstovno kot slikovno. Graditi na identiteti je osnova za uspeh, vendar vsaka izpostava stane. Zato se v želji maksimalnega izkoristka podjetja rajši naslonijo na formulo več kot pa manj. Prevelika količina informacij na določenih medijih lahko deluje konfuzno in celo neberljivo. Take primere na primer pogosto opazimo na panojih poleg avtoceste, kjer kljub potencialu ne uspemo razbrati vseh informacij. Namen oglaševanja je, da zadenemo bistvo, se prejemniku sporočila usidramo v spomin in ga s tem privabimo.

Kontrast

Ključnega pomena je prava izbira barv, tipografije in velikosti elementov. S pravo izbiro barv pripomoremo k boljši berljivosti, ustvarimo kontrast med bolj in manj pomembno vsebino ter tako izpostavimo prioritetna besedila. Z izbiro barv poudarimo temperamentnost grafične zasnove, s čimer smo – odvisno od populacije, kateri je namenjena – lahko likovno bolj svobodni, drugačni in si dovolimo izstopiti iz povprečja.

Zelo pomemben element vsake zasnove je tipografija. Določiti primerno pisavo, s katero bomo poudarili sporočilnost, vzame največ časa. Najti pravo pisavo, s katero bomo prispevali k slogu in emotivnemu delu, je pravi izziv. Poudarjanje kontrasta s tipografijo ustvarimo tako, da uporabljamo pisave različnih velikosti in družin. Paziti pa moramo, da so si med sabo dovolj raznolike. Z velikostjo elementov poudarimo pomembnejša besedila in dodamo razgibanost. S kontrasti ustvarimo dinamiko in podamo identiteto zasnovi, zato ta segment jemlje največ časa in pomembno je, da se mu posvetimo.

Kompozicija

Kompozicijo ustvarimo s pozicioniranjem elementov na določen format, ki je osnova za dobro postavljeno grafično zasnovo. Je prisotna pri vseh vrstah umetnosti in je razlog za očem prijazen subjekt. S kompozicijo razporedimo elemente glede na fokus, ravnovesje, razmerja, kontrast in konsistenco. V osnovi gre za matematični izračun, ki narekuje postavitev. Poznamo pravilo tretjin, četrtin in zlatega reza, pri obširnejših zadevah pa si pomagamo z mrežo. Postavitev zahteva izostreno oko in izkušnje.

Oblikovanje ima dorečene osnove, ki izhajajo iz likovnih teorij, so zasidrane v zgodovino in se ne spreminjajo. Spreminjajo se trendi v povezavi s tem. Na trende oblikovanja pa vplivajo mediji, tehnologija, modna industrija in v zadnjem času tudi uporabnost.